Big Father - ZANIMIVOSTI

ZANIMIVOSTI

POTEK POTI

16. DAN: Sarajevo

Naše prenočišče v Sarajevu je bil Hotel Bosna (ne Bosnia), kajti obstaja tudi hotel Bosnia, ki je lociran v samem centru mesta, medtem ko je naš hotel bil v predelu Ilidže; prenočišče je bilo več kot odlično, ljudje so bili izjemno prijazni ter nam sredi noči, ko smo prispeli, tudi pomagali okoli prtljage. Poleg hotela se nahaja tudi Restaurant Bosna, ki je prav tako odličen, če si želite pristne bosanske hrane, jedi z žara, prijazne postrežbe ter glasbe s terase (bogata večerja za vseh 9 nas je stala 52 €).
Za Sarajevo smo si vzeli nekoliko več časa kot smo bili doslej vajeni, zato smo si ga lahko tudi bolje ogledali, kot prevozno sredstvo pa smo uporabili kar tramvaj
Valuta v BiH je konvertibilna marka, mednarodna oznaka zanjo je BAM, medtem ko se lokalno uporablja oznaka KM (1.95KM = 1€).
Vsekakor najbolj znana in vredna obiska je »Baščaršija«, ki velja za srce starega Sarajeva; njena izgradnja je pričela l.1462, v 16.stoletju je doživela razcvet in v tem času je na tem delu obstajalo 80 vrst obrti, po katerih so imenovane ulice, ki se nahajajo na Baščaršiji. Tukaj lahko kupite prav vse od tradicionalnih džezvic, krožnikov, pokrival, majčk z raznimi balkanskimi heroji kot tudi izdelkov z logom Vučka. Prav tako pa si boste po napornem shoppingu lahko privezali dušo z odličnimi čevapčiči v lepinji s kajmakom in vsem kar pritiče zraven, če pa vas še to ne bo nasitilo vas bojo postregli še z odličnim turškim sladoledom ali katero od domačih sladic (baklave, hurmašice, tufahije, lokume, tulumbe,...).
»Sebilj« (javni vodnjak v obliki kioska) je bil zgrajen 1981.leta v pseudomauerskem stilu po načrtu češkega arhitekta Aleksandra Viteka. Danes je baščaršijski sebilj, poleg Viječnice- mestne hiše, najbolj prepoznaven simbol mesta Sarajeva.
»Tunel spasa« je bil zgrajen pod letališko stezo l.1992 in je bil edina povezava med Sarajevom in preostankom sveta v času vojne. Danes je na ogled samo en del tunela, vendar vam že ta del prikaže vso bedo in žalost, ki so jo pretrpeli mnogi v času vojne.
»Viječnica« oz. mestna hiša velja za simbol Sarajeva in za najlepši objekt zgrajen v pseudomaurskem stilu (stil značilen za področje Balkana in Bosne in Hercegovine konec 19. stoletja). Najprej je služila kot sedež mestni upravi, kasneje pa so vanjo prenesli Nacionalno biblioteko. Leta 1992 je bila požgana in granatirana in takrat je bilo kar 90 % kulturnega bogastva uničenega.
»Gazi Husrev-begova džamija« je najznačilnejši islamski verski objekt v BiH. Zgrajena je bila leta 1531.leta in kot takšna predstavlja del Gazi Husrev-begove zapuščine.
»Svrzina kuča« ali Svrzina hiša je zgrajena v 18. stoletju in predstavlja najbolj očuvan primer kulture bivanja in življenja v Sarajevu v osmanskem obdobju. Hiša je najlepši spomenik unikatne tradicionalne bosanske arhitekture.
»Kazandžiluk« je ena najstarejših ulic v mestu, ki je nekoč bila del kazandžijske čaršije. Tukaj lahko vedno najdete tradicionalne predmete iz bakra, okrašene s posebnimi tehnikami bakroreza, ki so se od nekdaj prenašale iz roda v rod. Pravijo, da je pogajanje glede cen tukaj vedno dobrodošlo.
»Ferhadija« je ulica, ki bo razveselila mariskatero žensko, saj je znana po številnih modnih trgovinah in butikih.
Še nekaj besed o kavi, ki velja za bosansko nacionalno pijačo in katero naj bi v državo prinesli Osmani. Tradicionalna bosanska kafa (kahva ali kava) se pripravlja in servira v posebnih za to narejenih posodah - džezvah ali filidžah. Kako pomembna je za Bosance kava je moč razbrati iz naslednjih poimenovanj kave:
- kafa razgalica: prva jutranja kava,
- kafa razgovoruša: kava, ki se pije nekoliko kasneje v družbi in seveda ob pogovoru,
- kafa sikteruša: kava, ki se gostom servira ob koncu obroka in je nekakšen znak za konec druženja.
Ob pohajkovanju po mestu vas nehote obdajajo mešani občutki žalosti in veselja, sreče in nesreče, blišča in bede...vse to je Sarajevo, kjer je balkanska vojna nedvomno pustila velik pečat, tako na mestu kot na ljudeh. Kljub vsemu pa je Sarajevo mesto, ki vam bo prej kot ste mislili zlezlo pod kožo.

15. DAN: Mojkovac – Đurđevič Tara – Žabljak – Durmitor – Sarajevo (BiH)

od Mojkovca do Đurđevič Tare, kjer smo dogovorili za rafting, je slaba ura oziroma dobrih 50km vožnje.
Že vnaprej smo poklicali gospoda Slavka, ki poleg raftinga na Tari ponuja še splavarjenje, jeep safari, ribolov, prenočišča in še marsikaj. Vredne ogleda in prenočišča so majhne kolibe, ki jih ponujajo in za katere nam je bilo izredno žal, da nismo imeli priložnosti prenočiti v njih. Vsi, ki še načrtujete izčet v ČG in rafting na Tari, pa dobite omenjene kontaktne informacije na info@bigfather.si. Sicer pa je opcij za rafting in prenočišča v okolici Tare nešteto, tako da gotovo najdete vam ustrezno.
Reka Tara nosi nešteto nazivov, ki opisujejo njeno lepoto, barvitost, sicer pa ime Tara nosi dva pomena; prvi jo označuje kot »hitro reko« (sanskrtski pomen), medtem ko drugi pomen Tare označuje ime ilirskega plemena, ki je prebivalo na bregovih reke in se je imenovalo Autarijat.
Dobri 2h raftinga sta vključevali vožnjo po Tari, vmesni postanek za ogled Ljutice, ki je v Guinesovi knjigi rekordov zapisana kot najhitrejši izvir v Evropi (1000 litrov/s) in kot najkrajša reka na svetu (170m), vmesne »divje« napade brzic, ki so za nekatere od nas bili naravnost »nežni« ter zaključek s skokom v ledeno Taro ter plavanje s tokom.
Prijetno utrujeni, srečni in zadovoljni smo pot nadaljevali v smeri Žabljaka, ki je oddaljen 25 km od Đurđevića Tare. Tam smo si v Hotelu Enigma (nahaja se v samem središču Durmitorja, na vhodu v Žabljak) privoščili pošteno kosilo in spoznali nekaj odličnih tradicionalnih črnogorskih jedi (kačamak, cicvara, kislo mleko, raštan,...), ki so bila vsa po vrsti naravnost odlična.
Pot proti bosanski meji nas je vodila skozi nacionalni park Durmitor, ki nas je s svojo lepoto, spokojnostjo in tudi nekoliko nižjimi tempertaurami naravnost očaral. Lepota Durmitorja je bila pravzaprav razlog, da smo se tam zadržali nekoliko več kot smo predvidevali zato je vožnja proti bosanski meji bila nočna in zaradi izredno ozke ceste (od bosanske meje naprej) težavna.

14. DAN: Lovčen – Cetinje – Podgorica – Morača – Mojkovac

Mesto Cetinje leži ob vznožju planine Lovčen; skupaj z Lovčenom predstavlja nekakšen simbol Črne gore, simbol neodvisnosti ter svobode za katero se je črnogorski narod boril. Mesto je predstavljalo tudi sedež črnogorske ortodoksne cerkve ter kraj, od koder je potekal organiziran upor proti Turkom.
Več o mestu, možnostih bivanja, ogledih etc. si lahko preberete tukaj.
Pot od Cetinj do Podgorice je razmeroma kratka in vam vzame slabo uro vožnje; potrebno pa je opozoriti na večjo previdnost v prometu, saj je prometni režim, sploh s strani domačinov, katastrofalen. Neupoštevanje prometnih znakov, prehitevanje čez polno črto, nestrpnost do ostalih udeležencev v prometu...vse to je vsakdanjost v črnogorskem prometu.
Podgorica, mesto, ki je vse do leta 1992 nosilo naziv Titograd, danes predstavlja prestolnico črnogorske republike. Ljudje so zelo prijazni, odprti, pripravljeni na pogovor, skratka prijetni.
V Podgorici smo se zadržali zgolj nekaj uric, tako da cenovno glede bivanja ter hrane nimamo izkušenj, sodeč po kavicah ter osvežilnih pijačah pa lahko govorimo o cenah primerljivih slovenskim (Ljubljana).
Na poti iz Podgorice h Mojkovcu, kjer smo nameravali prenočiti smo se se ustavili še v znamenitem samostanu Morača; tega je davnega leta 1951-52 dal zgraditi Stefan, vnuk Stefana Nemanje, ki je veljal za ustanovitelja srbske srednjeveške dinastije.
Po prisrčnem sprejemu in pogovoru s popom v samostanu Morača smo se lačni in utrujeni odpravili cilju naproti; ta dan smo se odločili prespati v Mojkovcu, ki je od samostana Morača oddaljen slabo uro vožnje.
Kar nas je v Črni gori presenetilo je dejstvo, da je večina cest, sploh tiste, ki so odlično urejene, sofinancirane s strani EU; še bolj zanimivo pa je dejstvo, da Črnogorci uporabljajo valuto EU, torej €.
Skratka cesta do Mojkovca je zaradi pogleda na kanjon reke Morače, kar rahlo adrenalinska in tudi sveče ter oznake na mnogih mestih ob cesti opozarjajo na to, da je marsikateri voznik zaradi neprilagojene hitrosti končal prav v reki.
Dan končamo v Mojkovcu v Hotelu Palas, kjer smo se čudovito najedli; za povrh pa smo lahko še "uživali" ob YU-glasbi s sintisajzerja ter petju ene od domačih pevk. Večerja za vseh 9 ter nočitev z zajtrkom so nas stali 230 €, kar je za soliden hotel z okusno hrano zelo sprejemljivo.

13. DAN: Ulcinj (ČG) – Sv. Stefan - Budva – Kotor – Lovčen

Pred prehodom črnogorske meje je dobro vedeti, da je Črna Gora konec aprila 2008 sprejeli Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o višini nadomestil in načinu plačevanja nadomestil zaradi onesnaževanja življenjskega okolja. V skladu z Uredbo morajo tudi tujci, ki v državo potujejo z vozilom, na mejnem prehodu pri vstopu v državo poravnati tako imenovano eko takso, ki znaša od 10 do 150 evrov, odvisno od vrste vozila.
Iz Skadra imate 2 možnosti za prestop črnogorske meje; mi smo se odločili za bližnjo varianto, ki je speljana pod Skadarskim jezerom in sicer skozi mejni prehod Sukobin. Medtem, ko vas bo navigacija na vsak način skušala prepeljati preko mejnega prehoda Božaj, ki leži nad Skadarskim jezerom.
Mesto Ulcinj vas še ne bo prepričalo, da ste prišli v Črno Goro, saj na vsakem koraku srečate albansko prebivalstvo, slišite albanski jezik, pa tudi minaretov je več kot pravoslavnih cerkva. Ulcinj je znan kot najcenejši del Črne Gore, pa tudi kot najbolj vroč kraj, kar je najbrž tudi razlog, da so tukajšnje lubenice najslajše.
Cesta od Ulcinja v smeri Sv. Stefana in Budve, poteka ves čas ob obali, tako da tistih 60km predstavlja prelep razgled na črnogorsko obalo in morje.
Sv. Stefan je za nekatere alfa in omega črnogorskega turizma, spet drugi menijo, da je sloves tega kraja pretiran; gre za nekdanje ribiško mesto, ki je dobilo ime po eni izmed treh otoških cerkva, danes pa je znano po elitnem turizmu, ki ga ustvarjajo in ohranjajo predvsem tuji investitorji in obiskovalci. Več o Sv. Stefanu si lahko preberete tukaj.
Budva je od Sv. Stefana oddaljena slabih 10 km in predstavlja enega najbolj obleganih turističnih krajev v Črni Gori; mi smo obiskali plažo Jaz ter jo izkoristili za kratek skok v morje ter s enapotili naprej proti Kotorju.
Kotor je par kilometrov od Budve oddaljeno mesto, ki pa bo vsekakor naredilo vtis na slehernega, bodisi s čudovito obalo bodisi z bogato zgodovino in nenezadnje tudi s čudovitim razgledom s trdnjave Sv.Ivana, kamor smo se odpravili tudi sami.
Več o mestu Kotor, njegovi zgodovini, turizmu in podobnih stvareh si lahko preberete tukaj.
Lovčen z Njegoševim mavzolejem je od Kotorja oddaljen dobro uro vožnje in tudi tukaj se vam ponujajo različne možnosti, kako priti do tja. Mi smo se odločili za cesto, ki jo sicer večina domačinov odsvetuje (ozka, serpentinasta, skratka težavna), je pa zaradi čudovitega razgleda na Kotor in okolico toliko bolj privlačna.
Glede na to, da z delovnim časom Njegošovega mavzoleja nismo bili seznanjeni (odprt je do 18h), smo bili za ogled te črnogorske znamenitosti seveda prepozni, kljub vsemu pa smo se odločili, da obisk ponovimo naslednji dan.

12. DAN: Tirana (Tiranë) – Kruje (Krujë) – Skadar (Shkodra) – Ulcinj (ČG)

Pot iz albanske prestolnice do mesta Kruje je kratka in vam vzame največ uro vožnje; cesta je solidna.
Kruje ali krua v albanskem jeziku pomeni izvir in dejansko se mestece ponaša z ogromnimi zalogami sveže vode, pa tudi svežega zraka, ki je po obisku vroče Tirane več kot dobrodošel.
Kruje so znane po največjem albanskem narodnem heroju »Skender-begu« (njegovo pravo ime je bilo Gjergj Kastrioti), ki je Albance 25 let uspešno branil pred turškimi grožnjami.
Mestece, katerega lega je precej hribovska, pa vas ne bo osvojilo zgolj s Skenderbegom in muzejem, ki je posvečen prav njemu, ampak tudi s tipičnimi albanskimi hišami, s čudovitim bazarjem (tukaj lahko kupite suvenirje kot so albanski bunkerji, ročno vezeni tepihi, albanska pokrivala, stare džezve, tradicionalen Skenderbegov konjak in še mariskaj po izjemno sprejemljivi ceni), s Skenderbegovim konjeniškim spomenikom in številnimi izdelki domače obrti.
Če vas po dolgem sprehodu in ogledu mesta ujame lakota si lahko privoščite kosilo v kateri izmed domačih gostilnic, ki vas bojo za drobiž nahranile do sitega (naša izbira je bil Restaurant Panorama, kjer se nas je vseh 9 do sitega najedlo za samo 45 €).
Pot nas je vodila naprej proti Skadarju, ki velja za eno najstarejših mest v Evropi; mesto je na prvi pogled neurejeno, ceste so polne lukenj zaradi odprtih kanalizacij, pa vendar nismo mogli spregledati nasmejanih obrazov veselih družin, ki so kjub pomanjkanju in navidezni bedi zelo srečni in med seboj povezani.
V Skadarju smo se povzpeli še na zgodovinsko trdnjavo Rozafo, s katere se razprostira čudovit panoramski razgled na Skadarsko jezero in širšo okolico ter se z zadnjimi sončnimi žarki poslovili od čudovite in dih jemajoče Albanije ter se odpravili novim dogodivščinam nasproti.
Vožnja od Skadra proti črnogorski meji je bila zaradi noči in neosvetljenega cestišča precej utrujajoča, pa vendar smo dosegli cilj in prenočili v enem izmed apartmajev v okolici Ulcinja.

11. DAN: Drač (Dürres) – Elbasan – Tirana

Poti iz Drača do Elbasana je več; ena je speljana skozi Tirano, druga pa južno od Tirane, skozi mesteca Kavajë ter Peqin in je malenkost manj urejena. Mi smo se seveda odločili za slednjo, ki nam je vzela cca 3 ure.
Elbasan je navidez zelo neurejeno, zanemarjeno mestece z nekaj več kot 100-tisoč prebivalci, ki je v preteklosti slovelo najprej predvsem kot industrija tobaka ter alkoholnih pijač, v času komunizma se je razvila še jeklarska industrija, danes pa je mesto znano predvsem po veliki onesnaženosti (posledica industrije in številnih tovarn).
Sicer pa je Elbasan, tako kot večina albanskih mest, poseljen s številnimi prijaznimi domačini, ki so na vsakem koraku pripravljeni pomagati ter se pogovarjati (kolikor je to pač možnozaradi jezikovne bariere).
Pot iz Elbasana do Tirane vam vzame slabo uro vožnjo in je precej urejena.
Tirana je glavno mesto Albanije in kot se za vsako glavno mesto spodobi, je tudi Tirana zelo urejeno in privlačno mesto.
V samem središču mesta vas Tirana očara s Skenderbegovim trgom, ki je nekakšno zbirališče tako mladih kot starih, stičišče kulture in zgodovine; skratka odlična izhodiščna točka za pohajkovanje po mestu.
Ljudje so kljub temu, da gre za glavno mesto, precej zadržani in manj odprti za pogovor kot v katerem drugem albanskem mestu.
Prometne povezave so dobro urejene, vendar se je na ogled morda najbolje odpraviti kar peš, saj je prometni režim precej »zmeden«, pa tudi na marsikatero luknjo lahko naletite (kanalizacije so marsikje brez pokrovov).
Hotelov je nešteto; privoščite si lahko tako luksuz kot tudi bedo, seveda vse za svojo ceno.
Naše prenočišče je predstavljal Hotel Republika, ki je lociran samo 5 minut hoje stran od strogega centra mesta. Hotel ne predstavlja nekakšnega presežka, vendar je cena čisto korektna ter primerna temu kar hotel ponuja (cena prenočišča za vseh 9 je znašala 90 €).
Ponudba hrane je ogromna in tudi cene so več ali manj sprejemljive; če ste v gužvi ali bi si radi posvetili predvsem ogledovanju mesta, potem je morda najprimernejši obrok kar kakšen dober burek ali pita, ki jih lahko za drobiž kupite na skoraj vsakem koraku.
Več o mestu si lahko preberete tukaj ali tukaj.

10. DAN: Vlore (Vlorë) – Drač (Dürres)

od gorskih predelov Albanije, kjer smo prespali v čudovitih bungalovih, nas je le dobra ura vožnje ločila od obmorskega mesteca Vlore.
Vlore je drugo največje pristaniško mestece v Albaniji z cca 124000 prebivalci, ki je znano tudi kot ribiško pristanišče ter priljubljena turistična destinacija; na videz spominja na hrvaško mesto Split, saj vas na eni strani spremlja pogled na morje, na drugi strani pa vas spremljajo številne palme.
Glede na to, da je naše doživetje Vlore bilo omejeno na vožnjo skozi mesto s krajšim postankom za nekaj posnetkov, vam podrobnejših informacij žal ne moremo prosredovati. Zato pa lahko več koristnih podatkov o mestu najdete tukaj.
Cesta od Vlore do Drača je urejena in je speljana delno ob morju ter delno po notranjosti ter vzame dobri 2h.
Na poti do Drača je možno videti prav vse: od luksuznih limunzin pa vse do vpreženih oslov. Ob cesti je kar nekaj postojank, kjer lahko kupite sveže in okusno sadje, ki vam ga po želji celo umijejo.
Drač, naša druga in zadnja destinacija ta dan je drugo največje albansko mesto, ki vas bo na prvi pogled očaralo, kasneje pa vam bo ponudilo tako lepe kot tudi manj lepe prizore.
Gre za univerzitetno mesto, ki ponuja različne turistične znamenitosti, teatre, filharmonijo ter številne muzeje.
Mesto je varno, ljudje so prijazni ter dokaj odprti (glede na albanske razmere).
Na voljo imate številne hotele, ki rangirajo nekje od 10 € - 50 € za nočitev; naša izbira je bil Hotel ARVI- urejen hotel z najlepšim razgledom na albansko obalo, kjer nas je nočitev za sobo (za 3 osebe) stala 60 €.
Glasba iz oddaje:

Grip to Grip - Mateja Blaznik
Close to Me - The Cure
Yo! - Zmelkoow
Ya know how we do - Saskia Laroo
Ode To My Family - The Cranberries
Also sprach Zaratustra - Richard Wagner

9. DAN: Gjirokastër – Saranda – Vlore

Zakaj Gjirokastër imenujejo mesto muzejev najbrž ni potrebno razlagati.; poleg grada, ki se razprostira kakor balkon nad Gjirokastrom, si lahko ogledate še številna areheološka najdišča, etnografski muzej, cerkev in podobne znamenitosti.
Nekoč je neki novinar v Hidden Europe Magazine zapisal, da je Gjirokastër vrhunsko očuvano otomansko mestece, ki si bolj kot marsikatero drugo mesto zasluži uvrstitev na seznam Sedmih čudes sveta.
Hotelov je na pretek in tudi cene so izredno sprejemljive; naša izbira je zaradi pozne večerne ure bil prvi hotel, ki smo ga zagledali, vendar izbira niti ni bila slaba. Prespali smo v hotelu The First, ki je pravzaprav nekakšna mešanica študentskega doma ter hotela in se nahaja v strogem centru mesta. Glede cene so se pripravljeni pogajati, tako da je cena za 9 oseb znašala 90€, vključujoč zajtrk. Hotel se zaradi svoje višine ponaša s čudovitim razgledom na mesto, vendar je to tudi edini adut, ki ga omenjeni hotel premore.
Naša naslednja destinacija je bila 56 km oddaljena Saranda, do katere pridete dokaj hitro, saj je cesta presentljivo dobro urejena. Pot do Sarande vas pelje skozi kraj , kjer teče reka Bistrice in se nahaja tudi hidroelektrarna.
Saranda je predstavljala zgolj naše postajališče na poti proti Vloreju, kjer smo zaužili kosilo ( 9 oseb = 41 €) in se odpravili naprej; je majhno obmorsko mestece, kjer hoteli rastejo kot gobe po dežju in po eni strani vas očara z na pogled moderno opremljenimi ter urejenimi hoteli, na drugi strani pa vas razočara s kupi smeti, ki se nahajajo na vsakem koraku.
Od Sarande porti Vloreju je speljanih več poti; verjetno bolj urejena je cesta, ki je speljana po notranjosti in pelje skozi Gjirokastër, medtem ko smo se sami odločili za oko privlačnejšo, vendar mnogo bolj neurejeno obmorsko cesto. Kljub temu, da smo naleteli na številno divjad, na marsikatero luknjo, (pre)ozko cesto ter nemogoči odsek, bi pot ponovili, saj nas je čudovit pogled na širno albansko morje popolnoma očaral.
Na obmorski poti proti Vloreju je nekaj vasic (Borsh, Lukove,...), kjer si lahko v skromnih trgovinicah privoščite nekaj osnovnih dobrin, primanjkuje pa bencinskih črpalk, tako da je priporočljivo imeti dovolj veliko zalogo goriva.
Dan, ki se je prevesil že v pozno noč, smo zaključili v gorskih predelih Albanije (nad 1000 m nadmorske višine) ter prespali v toplih bungalovih, ki smo jih našli na poti proti Vloreju.
Glasba iz oddaje:

Grip to Grip - Mateja Blaznik
Say It Isn't So - Bates
Sahib Balkan - Buscemi
Ma-Ma-Ma-Ma - 100% Collègue
The Tracks Of My Tears - Smokey Robinson & The Miracles
Like A Rolling Stone - Bob Dylan
Also sprach Zaratustra - Richard Wagner

8. DAN: Igoumenitsa – Sagiada (Grčija) – Konispol (Albania) – Butrint – Gjirokastër

Kljub temu, da vam razne spletne navigacije ponujajo različne predvsem pa bolj oddaljene možnosti prehoda grško-albanske meje, se je kot Igoumenitsi najbližja izkazala meja v smeri Sagiade in naprej po albanski strani proti Konispolu.
Albanski mejni prehod predstavlja nekaj preprostih kontejnerjev ter prijazni cariniki, katerih znanje tujih jezikov je precej šibko.
Albanija ni namenjena vozilom z nizkim podvozjem, saj boste prej ali slej obtičali v kakšni od cestnih lukenj oziroma jarkov; zato je razumljivo, da boste še za tako majhne razdalje (npr. 40km) potrebovali 4 ure ali več. Vzemite si čas, to je dežela, kjer čas obstane.
Vsekakor vreden ogleda je nacionalen park v Butrintu, ki je pod zaščito UNESCA. Več o njem ter vse podrobne in koristne informacije najdete tukaj.
Na poti naprej (v smeri Sarande) smo ob cesti naleteli na prav razkošno restavracijo, ki nas je opomnila, da smo končno v Albaniji in ne več v Grčiji (kosilo za vseh 9 nas je stalo skromnih 44 € oz njihovih 4300 lek).
Končna destinacija ta dan je bil Gjirokastër, do katerega je speljana urejena cesta z nekaj vmesnimi »presenečenji«, ki pa vas v Albaniji po nekaj prevoženih km niti ne bojo več presenetila.
Gjirokastër je mestece, čigar zgodovino beležijo že od stoletja pred Kristusom in je neke vrste center grške skupnosti v Albaniji.
Več o omenjenem mestu ... naslednjič.
Glasba iz oddaje:

Grip to Grip - Mateja Blaznik
The Beat Goes On - Buddy Rich
Paradise City - Scubba
Mohammed - The Dandy Warhols
What You're Doing - The Beatles
Mercedes Benz - Janis Joplin
Kaba Permetare - Thoma Loli
Balkanuej - Gušti
Drive My Car - the Word
The Joker - The Steve Miller Band
Also sprach Zaratustra - Richard Wagner

7. DAN: Meteora (vas Kastraki) – Metsovo- Zagori – soteska Vykos - Ioannina – Igoumenitsa

Morda ni odveč, če si pred obiskom samostanov preberete zanimivosti in koristne informacije v zvezi s posameznimi samostani.
Če poznate staro pravilo "ko ste v Rimu, se vedite kot Rimljani", potem vam lahko namignemo, da v Meteori velja precej podobno; upoštevajte prepovedi uporabe kamer ter ostalih snemalnih naprav ter oblecite se sakralnim prostorom primerno (zakrite noge, ramena, ...).
Na poti med Meteoro ter Metsovom si lahko privoščite odlično domače grško sadje ( v poletnih mesecih so to predvsem breskve, fige, marelice,...), ki ga prodajajo kar ob cesti.
Metsovo... mestece, ki si vsekakor zasluži kanček vaše pozornosti, če ne že dan ali dva.
Pokrajina Zagori se razteza na 1000 m² in je razdeljena na zahodni, vzhodni ter centralni del; vas Vykos spada v zahodni del in je vsekakor vredna vašega ogleda. Če ne že zaradi čudovite pokrajine ter vijugastih cest, kakršne lahko vidite samo v oglasih za avtomobilsko industrijo, potem pa zaradi odlične domače grške hrane, ki jo ponujajo v številnih vaških gotilnicah. Obvezno poizkusite domače grške pite (mesne ali zelenjavne), ki so značilne za to področje. Večerja za 9 zelo lačnih ust nas je stala 115 €.
Igoumenitsa je, kot je že bilo omenjeno v eni izmed prejšnjih oddaj, pristaniško mesto. Časa za ogled ni bilo, smo pa prespali v enem izmed številnih hotelov –El Greco- ki ga odsvetujemo, predvsem, če si želite udobja in količkaj urejenega spalnega okolja. Če pa potrebujete navadno posteljo, nekaj vode ter streho nad glavo, pa vas bo hotel El Greco v Igoumenitsi za 30 € na glavo z zajtrkom več kot zadovoljil.
Glasba iz oddaje:

Grip to Grip - Mateja Blaznik
Never On Sunday - Nana Moskouri
Learning To Fly - Pink Floyd
The Wind Cries Mary - Jimi Hendrix
Across the Universe - Fiona Apple
Should I Stay Or Should I Go - The Clash
O Anja - Melanholiki
Also sprach Zaratustra - Richard Wagner

6. DAN: Lychnos beach – Ioannina – Metsevo – Meteora

Vožnja od Parge do Meteore poteka skozi Paramythio, Ioannino, Metsevo vse do vasi Kastraki; pot z daljšimi vmesnimi postanki traja cca 4h - 5h.
Cesta od Parge do Meteore je precej ovinkasta vendar urejena (del poti poteka po avtocesti).
Na določenih gorskih odsekih je možno srečati krave in bike, ki se ležerno sprehajajo po cesti, zato previdnost ni odveč.
V višjih predelih (od Metseva naprej) si lahko privoščite tudi svežo izvirsko vodo, ki se bo po dolgi vožnji več kot prilegla.
Preden se odpravite na ogled samostanov je dobro poznati delovni čas samostanov.
V vasi Kastraki, ki je samostanom najbližja (2 km nižje) je na voljo kar nekaj prenočišč, predvsem apartmajev ter zasebnih hiš, ki jih oddajajo po sprejemljivih cenah. Naše prenočišče – zasebna hiša nas je prišla 150 € za vseh 9 (50€ na sobo za 3 osebe).
V vasi je tudi nekaj manjših trgovinic z osnovnimi priboljški ter številne restavracije, ki ponujajo pristno grško hrano po zelo sprejemljivih cenah (npr. večerja za 9 oseb je znašala 69€).
Pripročljivo je imeti gotovino, saj je najbližji bankomat šele v nekaj km oddaljeni Kalampaki.
Glasba iz oddaje:

Richard Wagner - Also sprach Zaratustra
Mateja Blaznik - Grip to Grip
joni Mitchell - big yellow taxi
The Beatles - Twist and Shout
Paul anka - my way (with bon jovi)
Norah Jones - Live Dont Know Why
Josipa Lisac - Ave Maria

5. DAN: Lychnos Beach - Paxos-Antipaxos - Lychnos Beach

Izlet na otočje Paxos/Antipaxos je enkratno doživetje, vredno vsakega denarja (npr. cena izleta/osebo stane 25€).
Izlet je možen s številnimi ladjami; v našem primeru je bila to ladja Vicky F, katero bi zaradi prijaznega kapitana kot tudi preostale posadke toplo priporočili.
Izlet traja dobrih 6h ur in vključuje obiske številnih zalivov (Logos, Lakka,...) daljši postanek za kosilo kot tudi obiske prečudovitih jam (Ipapandi, Galazio ter Ortholithos); ravno Vicky F ladja je znana po tem, da vas kot ena redkih popelje v notranjost jam, kar je zaradi številnih odtenkov modre barve naravnost dih jemajoč prizor.
Na otočku Antipaxos lahko zaplavate na prečudoviti Voutoumi beach, ki je znana predvsem po tem, da so prav tam snemali Vrnitev v modro laguno.
Velika verjetnost je, da boste na poti srečali jate delfinov, ki radi spremljajo izletniške ladje.
Zadnja destinacija na poti proti Pargi je Gaios, glavno mestece otoka Paxos, ki slovi po oljčnem olju kot tudi po številnih lončenih izdelkih, nakitu in po naših izkušnjah sodeč tudi po prijaznih domačinih.
Stari rek pravi: "Nihče ne obišče otoka Paxos samo enkrat ..."
Glasba iz oddaje:

Richard Wagner - Also sprach Zaratustra
Mateja Blaznik - Grip to Grip
No Doubt – Underneath it all
Mario Cavallero & His Orchestra - Mon nom est personne
Ugly Kid Joe - Everything About You
Rilo Kiley - The Frug
Drivin’ Sideways - Aimee Mann

4. DAN: Lychnos Beach – Acheron river – Lychnos Beach

Acheron river je po grški mitologiji ena izmed 5 podzemnih rek in kot takšna predstavlja odlično izletniško destinacijo v vročih poletnih dneh. Zaradi nizkih temperatur vode je priporočljiva obutev za hojo po vodi, ki je sicer kristalno čista in kot takšna več kot primerna za pitje.
Reka Acheron se nahaja cca 25km južno od Parge. Na izlet se lahko odpravite tako v lastni režiji (smer Preveza in nato proti vasi Gliki) kot tudi s katero od številnih turističnih agencij kot npr. Ephira Travel.
Glasba iz oddaje:

Richard Wagner - Also sprach Zaratustra
Mateja Blaznik - Grip to Grip
Josh Rouse – Summertime
Jani Golob - Poletje V Skoljki
Monty Python - Always Look on the Bright Side of Life
Charlie Daniels Band - Dueling Banjos
The New Pornographers - Go Places
Oniro Apatilo - Petradaki, Petradaki
Spencer Davis Group - Keep On Running
Alaska In Winter - Staring at the sun
The Beatles – Something

3. DAN: Igoumenitsa - Parga - Lychnos beach

Pristanek v Igoumenitsi - pristaniško mesto, o katerem bo več govora v eni izmed naslednji oddaj (8. oddaja) ter nadaljevanje v smeri Parge.
Nastanitev so bili Spiros Studios, lepo urejeni apartmaji s čudovitim pogledom na Lychnos beach. Cena posameznega apartmaja za 3 osebe je znašala 40€/dan.
V sklopu Spiros studios se nahaja tudi majhna trgovina za nakup najnujnejših stvari, za večje nakupe pa je primernejša trgovina, ki se nahaja na plaži (500m nižje).
Na bližnji plaži, ki se nahaja malo nižje od Spiros studios najdete tudi nekaj dobrih in cenovno solidnih restavracij s pristno grško hrano, barov, kakor tudi kamp za tiste, ki radi kampirajo (npr. cena kosila za 9 lačnih ust znaša 85€.
Več informacij o Lychnos beach najdete na spletni strani http://www.enjoy-lichnos.net.
2km oddaljena Parga ponuja vse, kar je potrebno za aktivni dopust kot tudi za bolj umirjen dopust. V mestu je nešteto restavracij, barov, znemenitosti, agencij, ki ponujajo številne izlete kot tudi pekarn, slaščičarn, mini in supermarketov. Več o ponudbi na http://www.parga.com.
Glasba iz oddaje:

Richard Wagner - Also sprach Zaratustra
Mateja Blaznik - Grip to Grip
A Tribe Called Quest - Can I Kick It
Tom Petty & the Heartbreakers - Free Fallin'
Badly Drawn Boy - Thunder Road
OK Go - Here It Goes Again
The Pixies - Where Is My Mind
Míkis Theodorakis - Sirtaki
The Beatles - I Want to Hold Your Hand

2. DAN: Štorje (Gostilna SKOK) – italijanska meja (Fernetiči) – ANEK LINES ITALIA – Stazione Marittima di Venezia

Pot od Štorij (Gostilna SKOK) proti pristanišču v Benetkah je potekala preko Fernetičev.
Ves čas smo sledili oznaki ANEK LINES ITALIA S.R.L. - Stazione Marittima di Venezia), kjer smo se navsezadnje tudi vkrcali na ladjo.
Več o ceni kart, možnostih bivanja na ladji, času potovanja je napisanega na spletni strani http://www.anek.gr/english/index.html.
Naše izkušnje na ladji so bile pozitivne, tako bivanje kot ponudba hrane in pijače na ladji so bili zadovoljivi. Ladja ima tudi bazen, ki pa v času našega potovanja ni obratoval.
Na ladji je tudi samopostrežna restavracija, kjer lahko dobite zajtrk, kosilo in večerjo. Hrana je solidna, meniji se nagibajo h grški hrani, vendar so prilagojeni turistom; cene so tipične ladijske (npr. zajtrk za 9 ljudi nas je stal 100€).
Našli boste tudi nekaj manjših trgovinic, kjer je možno kupiti različne suvenirje.
Glasba iz oddaje:

Richard Wagner - Also sprach Zaratustra
Mateja Blaznik - Grip to Grip
Gomez - See The World
The Rolling Stones - Start Me Up
All Capone Štrajh Trio – Samertajm
Iggy Pop - Louie, Louie
Acute - The City

1. DAN: Ljubljana – Štorje (Gostilna SKOK)

Gostilna SKOK, Štorje 27, 6210 Sežana (telefon: 05 768 54 09) (e-pošta: g.skok@siol.net)
Nujno vprašajte o pridelavi ter rezanju pršuta.
Obvezno si privoščite kraško večerjo.
Tudi če niste utrujeni, vas bojo čudovita prenočišča pri Skoku prepričala, da ostanete vsaj čez noč.
Zjutraj si privoščite domač zajtrk – ne bo vam žal!
Ali je obisk gostilne SKOK obvezen? Vsekakor!!!
Kaj o SKOKU pravijo drugi?
Glasba iz oddaje:

Richard Wagner - Also sprach Zaratustra
Mateja Blaznik - Grip to Grip
UB 40 - Breakfast in bed
The Strokes - You Only Live Once
Bobby Troup - Route 66
Arctic Monkeys - No Buses
Blue Swede - Hooked On A Feeling
Jordan Lansburg - Basket Case
Frank Sinatra - New York, New York
The Beatles - All You Need Is Love